Vbrizgavanju goriva preko skupnega voda
Pri vbrizgavanju goriva preko skupnega voda sta vzpostavitev potrebnega tlaka in vbrizgavanje goriva konstrukcijsko medsebojno ločena. Posebna tlačilka neprestano zagotavlja konstanten tlak goriva. Tlak se shrani v razdelilni cevi (vsaka glava motorja ima svojo razdelilno cev), v tako imenovanem skupnem vodu (angleško: common-rail). Vbrizgalne šobe so preko kratkih dovodnih cevi povezane z razdelilno cevjo in na ta način ustrezne valje motorja oskrbujejo z gorivom.
Sistem direktnega vbrizgavanja z medsebojno neodvisnima procesoma vzpostavljanja potrebnega tlaka in vbrizgavanja goriva omogoča dodatne izboljšave in s tem dodatno zmanjšanje porabe goriva ter znižanje emisijskih vrednosti. Za prihodnje generacije tega sistema bo značilen bistveno večji vbrizgalni tlak, ki bo omogočal skorajda popolno in s tem učinkovitejše zgorevanje z majhno količino škodljivih izpušnih plinov. Načrtovano je povečanje vbrizgalnega tlaka s trenutnih 1.600 bar na 2.000 bar, pri nadaljnjem razvojnem koraku pa celo na 2.400 bar.
Motorji z vbrizgavanjem preko skupnega voda naj bi pri Volkswagnu razširili ponudbo motorjev TDI z velikim navorom, majhno porabo goriva in nizkimi emisijskimi vrednostmi. Impresiven prikaz potenciala te tehnike je prototip EcoRacer, ki ga je Volkswagen predstavil leta 2005 na avtomobilskem salonu v Tokiu.
EcoRacer je opremljen z 1,5-litrskim trivaljnim motorjem TDI, ki s 1.484 cm³ veliko gibno prostornino razvije navor 250 Nm in moč 108 kW (136 KM) pri 4.000 min-1. Pri tem povprečna poraba goriva skladno z načinom vožnje znaša med 3,0 in 4,0 l/100 km. In vse to pri izpolnjevanju mejnih emisijskih vrednosti, ki bodo postale obvezne šele z izpušnim normativom Euro 5.